Zakaj dnevno spremljanje borznih tečajev ni priporočljivo?
Vprašanje, ki se pri vlagateljih najpogosteje ponavlja, je: »Ali je danes pravi čas za delnice?«.
Ne glede na to, ali smo trenutno priča borznemu biku ali medvedu, nas vsakič zanima ali je bolje sredstva investirati takoj, ali je morda bolje počakati na boljši trenutek. V primeru, da sredstva investiramo takoj, se nam bodo takoj pričela obrestovati, tisto, česar se vsakokrat bojimo, pa je, da bi kmalu po našem vstopu vrednost naložb upadla. Zaradi tega strahu se mnogi vlagatelji zato raje odločijo, da pričetek varčevanja prestavijo v prihodnost: »Saj bom pa vplačal v boljšem času in mi bo vrednost vložka rasla brez padcev!«.
Žal se je napovedovanje borznih padcev v preteklosti vsakič izkazalo za nemogoče, saj nihče nima kristalne krogle, s pomočjo katere bi lahko točno napovedal prihodnost. Najbolj verjetno je, da bomo čakali na borzni padec, v vmesnem času pa bodo tečaji dodatno zrastli. Tudi v primeru, da nam intuicija dobro dene in se pravočasno uspemo umakniti iz delniških naložb pred padcem, obstaja zelo visoka verjetnost, da svojih sredstev ne bomo pravočasno investirali nazaj ter tako zamudili odboj tečajev navzgor ali ga sploh ne bomo deležni.
Empirične raziskave so večkrat pokazale, da so na borzah najdonosnejši ravno dnevi, ki sledijo obdobjem najvišjih padcev. Vlagatelj, ki bi hipotetično pravilno predvidel obrat navzdol, bi se resda izognil padcu vrednosti, ampak bi hkrati zamudil rast, ki se pripeti po odboju navzgor. Največja napaka, ki jo vlagatelji delajo, je ta, da trg poskušajo »tempirati« prepogosto, se pravi, da neprestano vplačujejo in izplačujejo iz naložb, ki so vezane na gibanje tečajev delnic.
Poglejmo, kako se strategija tempiranja trga obnese na primeru ameriškega delniškega indeksa S&P 500 v zadnjih 20 letih. V tem času smo bili priča tako obdobjem izjemnih stopenj rasti, kot tudi dvema velikima borznima krizama (balon internetnih podjetij ob prelomu tisočletja ter velika finančna kriza iz leta 2008). Vlagatelj, ki je vložil svoje prihranke v ameriške delnice v začetku tega obdobja in jih ni prodajal, je do danes z upoštevanjem prejetih dividend zabeležil povprečno letno donosnost 8,16 %. Vlagatelj, ki je poskušal predvideti borzne padce in se je umikal iz naložb in zaradi tega zamudil samo 0,5 % najbolj donosnih dni, je zabeležil zgolj 0,62 % povprečno letno donosnost. Vlagatelj, ki je zamudil 1 % najbolj donosnih trgovalnih dni, pa je zabeležil celo negativno povprečno letno donosnost v višini -4,29 %.
Raziskave o vedenjskih napakah vlagateljev kažejo, da vlagatelji, ki se umikajo iz naložb, zaradi strahu, da se bodo padci nadaljevali še nekaj časa, sredstev ne investirajo nazaj, s čimer zamudijo ravno najbolj donosne dneve. V zadnjih 20 letih je bilo recimo samo 67 trgovalnih dni, ko je indeks S&P 500 dnevno zrasel za 3 % ali več, povprečna dnevna donosnost indeksa v enakem obdobju pa znaša le 0,03 %.
Primerjavo končnega donosa med vlagateljem, ki je celotno obdobje investiran, in vlagateljema, ki sta investirana 99,5% in 99% časa, lahko vidimo na spodnji sliki:
Zgornji je seveda zgolj fiktivni primer, v realnosti je verjetno, da se bodo vlagatelji izognili tudi nekaterim dnem ko se bodo tečaji naložb znižali. Je pa tovrstni izračun dober pokazatelj kako panično reagiranje ob prvih znakih borznih korekcij lahko vodi do podpovprečnih donosnosti.
Kaj je torej najbolj priporočljivo ravnanje za povprečnega vlagatelja? Odgovor je: biti vseskozi investiran v naložbe in ne poskušati tempirati trga. Edini pravi finančni nasvet, ki dokazano deluje, je, da vlagatelj s pomočjo finančnega svetovalca pred pričetkom obdobja varčevanja določi svojo ciljno alokacijo med bolj tveganimi (delniškimi produkti) in manj tveganimi (obvezniškimi ali denarnimi produkti) in od dorečene alokacije ne odstopa. S potekom časa, ko se začetni deleži zaradi sprememb tržnih tečajev naložb spremenijo, jih s prerazporeditvijo lahko vrnemo na začetne (ciljne) nivoje. Na ta način bomo skozi celotno obdobje varčevanja navzoči enaki stopnji naložbenega tveganja in ne bomo mogli izgubiti več, kot smo pripravljeni izgubiti. V primeru, da v izbrani naložbeni produkt mesečno vplačujete sredstva, vas nihanje tržnih tečajev naložb sploh ne bi smelo skrbeti. Še več, s tem ko vplačila razdeljujete na mesečno raven, boste vplačevali tako v obdobjih ko borze rastejo, kot tudi takrat ko padajo.
Ljudje smo racionalna bitja, le kdo si ne bi želel hitrega zaslužka? Finančni instrumenti, s katerimi je možno na hitro zaslužiti, so sicer na voljo, so pa zaradi visokega tveganja primerni le za profesionalne in zelo dobro poučene vlagatelje. Za povprečnega vlagatelja je veliko bolj priporočljivo, da si skuša zagotoviti pričakovano povprečno letno donosnost okoli 8 %. Z ustrezno dolgim obdobjem varčevanja bo končni donos enako ali celo bolj privlačen od marsikatere oblike hitrega zaslužka. V obdobjih, ko so donosnosti naložb negativne, je, v kolikor vam okoliščine to omogočajo, priporočljivo celo dodati nekaj sredstev v izbrani naložbeni produkt. Z dodatnim vplačilom v času nižjih borznih tečajev imamo zelo lepo možnost, da ob odboju navzgor ujamejo še dodatno rast, s čimer si povečamo možnosti za nadpovprečen donos ob koncu obdobja varčevanja.
Avtor članka: Jan Grižon CFA, Vodja oddelka financ
