Najpogostejše posledice padcev na ledu
Zima je tu, z njo pa mraz, sneg in spolzke površine. Padec na snegu ali ledu se morda zdi smešen vendar situacija pogosto ni tako nedolžna. Čeprav je lažje poškodbe mogoče ublažiti z ledom in počitkom, pa resnejše zahtevajo zdravniško pomoč, pustijo pa lahko tudi dolgoročne posledice. In ker nesreča nikoli ne počiva, še zlasti ne pozimi, je še posebej pametno in odgovorno imeti sklenjeno nezgodno zavarovanje.
Zlomi, zvini in izpahi
Ko nam spodrsne na gladki podlagi, samodejno poskušamo ujeti ravnotežje z rokami. Če nam to ne uspe, se lahko neroden gib ob pristanku konča s poškodbo. V takšnih situacijah gre največkrat za poškodbe nadlahtnice, zapestja in ramenskega obroča, izjema niso niti poškodbe kolka ali gležnja. Zlomi in zvini oz. poškodbe, ki zahtevajo aktivno zdravljenje, so tudi najbolj pogosto prijavljene poškodbe, zaradi katerih naši zavarovanci uveljavljajo nezgodno zavarovanje. Je pa res, da se za nezgodno zavarovanje velikokrat odločijo šele, ko se nesreča in poškodba že zgodita.
Poškodbe mišic in ligamentov
Če nam uspe rešiti zdrs na ledu in ostanemo na nogah, pa lahko poškodbo ustvari ravno gib, ki nam je pomagal ostati na nogah. Pri takšnih nenadnih gibih se največkrat poškodujejo kolenske vezi in ligamenti. Nepredvidljiv zasuk kolena ob padcu lahko povzroči strganje ali natrganje kolenskih vezi, v najslabšem primeru pa tudi poškodbo meniskusa. Čeprav boste ob resni poškodbi takoj primorani poiskati zdravniško pomoč, pa lahko lažja poškodba, ki je ne zdravite, povzroči nestabilno stanje kolena ter povečuje možnost poškodb kolenskih struktur (meniskusa in hrustanca) in nastanek artroze v prihodnosti.
Bolečine v križu in hrbtenici
Padec na ledu ni nikoli prijeten in eden slabših scenarijev je, da pristanete na zadnji plati ali hrbtu. Poleg neprijetne bolečine lahko ta povzroči tudi resnejše poškodbe diskov, hrbtenice, vratu in mišic ledvenega dela. Trd pristanek lahko strga zunanji del diska ali ga premakne, kar se kaže v resni bolečini v križu in zadnjici. Čeprav se nam padec sprva zdi nedolžen in nima resnih posledic, pa lahko te pridejo na plano šele čez čas.
Pretresi in poškodbe glave
Pri vseh športih na snegu (smučanju, sankanju, drsanju ...) brez pomislekov glavo vedno zaščitimo s čelado. Žal pri hoji po spolzki površini tega ne moremo narediti, zato dodatna pazljivost ni odveč. Če vas led ujame res nepripravljene in ob padcu udarite z glavo ob tla, v vsakem primeru obiščite zdravnika, tudi če ste staknili samo buško. Posledice poškodbe glave se lahko pokažejo šele kasneje, na primer kot pogosti glavoboli, migrena, zmedenost ali nenadna pozabljivost.
Kako se izogniti nezgodi na spolzki površini?
Prvi in najbolj učinkovit nasvet je, da svoje aktivnosti in dejavnosti prilagodite vremenskim razmeram. Opazujte podlago in če opazite, da je spolzka, se ji raje izognite. Še posebej pazljivi bodite pri stopnicah. Ne pozabite na ustrezno obutev z nedrsečim podplatom, če pa pride do padca, poskusite čim bolj zaščititi glavo. Ker nesreča nikoli ne počiva, je za takšne in podobne situacije pametno imeti sklenjeno nezgodno zavarovanje, ki vam nudi nadomestilo za okrevanje po lažjih in težjih poškodbah ter predpisano fizioterapijo.
Kako ukrepati, ko se zgodi poškodba?
Včasih ne moremo v istem trenutku oceniti, kako obsežna je poškodba, saj se lahko prave posledice pokažejo šele čez nekaj dni. V kolikor bolečine trajajo dalj časa kot običajno, je potrebno obiskati zdravnika, ki bo opravil preiskave in določil nadaljnji potek zdravljenja. Če se vam pripeti nesreča in imate sklenjeno nezgodno zavarovanje NLB Vita Nezgoda, skrbno shranite vso zdravstveno dokumentacijo in v najkrajšem možnem času prijavite zavarovalni primer.
