Sončarica

Sončarica je resno zdravstveno stanje, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti visokim temperaturam ali naporu. Ob intenzivnejši telesni aktivnosti, visoki zunanji temperaturi in visoki relativni vlažnosti zraka telesni mehanizmi za uravnavanje temperature lahko niso dovolj učinkoviti, kar privede do segrevanja telesne sredice. Ko temperatura sredice naraste nad 40 °C, pride do vročinske kapi.

Zakaj otroci težje uravnavajo temperaturo?

Zaradi nepopolno razvitega sistema za uravnavanje temperature v osrednjem živčnem sistemu imajo otroci oslabljeno sposobnost uravnavanja toplote, prav tako se manj znojijo in imajo večje razmerje med površino telesa in telesno maso ter relativno večjo metabolno aktivnost, torej večje proizvajanje toplote glede na telesno maso.

Otroci imajo tudi zmanjšano sposobnost prepoznave zgodnjih znakov dehidracije, toplotne izčrpanosti in pogosto ne znajo ustrezno ukrepati, da bi se zaščitili pred vročino. Otroška koža je bolj dovzetna za sočne opekline, ki prav tako prispevajo k razvoju sončarice.

Kako preprečimo sončarico?

Preventivni ukrepi so pomembnih pri vseh osebah, vendar še posebej pri otrocih. Potrebna je

-       skrb za ustrezno hidracijo,

-       izogibanje soncu,

-       uporaba ustreznih oblačil in pokrival ter

-       zadrževanje v klimatiziranih prostorih ob hudi vročini (2).

Kako prepoznamo sončarico?

Razvoj stanja, kot je sončarica, je posledica več fizioloških dejavnikov. Najpogostejši znaki in simptomi so:

-       vroča in suha koža,

-       pospešen srčni utrip,

-       prekomerno potenje,

-       glavobol,

-       bruhanje in

-       v najhujših primerih tudi koma.

Če je telo še naprej izpostavljeno vročini in se učinkovito ne ohladi, lahko pride do resnih zdravstvenih zapletov, vključno z vnetnim odzivom telesa in večorgansko odpovedjo, zato je ključnega pomena hitro ukrepanje.

Kako ukrepamo?

Cilj prve pomoči pri sumu na sončarico ali vročinsko kap je hlajenje. To lahko naredimo na primer s hladno kopeljo, ventilatorjem in hladnimi obkladki, ki jih namestimo pod pazduho, na vratu ali v dimljah. Če je oseba pri zavesti, lahko pije hladno pijačo, če je nezavestna, pa pričnemo s postopki prve pomoči.

Pri sončarici je najpomembnejša preventiva, saj tako preprečimo prekomeren dvig telesne temperature in razvoj zapletov. Posebej pri otrocih, ki so za sončarico bolj dovzetni, moramo biti pozorni na simptome bolezni in pravočasno ukrepati.

Pred samodiagnosticiranjem prek informacij na spletu se vedno raje posvetujte s svojim zdravnikom ali specialistom. Nevarnost seveda ni samo tesnoba ob iskanju informacij, ampak tudi in predvsem napačna diagnoza, zlasti če le-ta pomeni, da ne poiščemo zdravljenja.

Avtor članka je: Društvo študentov medicine Slovenija (DŠMS)

Viri:

1: Morris A, Patel G. Heat Stroke. In: StatPearls [internet]. Januar 2024 [citirano 2024 Apr 19]. Dosegljivo na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30725820/.

2: Bytomski JR, Squire DL. Heat illness in children. Curr Sports Med Rep [internet]. December 2003 [citirano 2024 Apr 20]. Dosegljivo na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14583161/.

3: Leiva, D.F. Heat illness, StatPearls [Internet]. 2023 [citirano 2024 ApShranir 19]. Dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK553117/.

4: Heat exhaustion: First aid [internet]. Mayo Clinic. 2024 [citirano 2024 Apr 19]. Dosegljivo na: https://www.mayoclinic.org/first-aid/first-aid-heat-exhaustion/basics/art-20056651#:~:text=Move%20the%20person%20out%20of,another%20nonalcoholic%20beverage%20without%20caffeine.