Kako ukrepati, ko vrednost naložb pada?
Izbruh koronavirusa in njegova širitev v razviti svet sta povzročila negotovost na borzah, kakršni nismo bili priča vse od referenduma o Brexitu.
Večji borzni indeksi kot so S&P 500 in Dow Jones 30 so v ponedeljek na dnevni ravni izgubili približno 9%, zaradi česar se je marsikdo začel spraševati ali so pred nami morda še večji padci vrednosti naložb. Odgovora na zadnje vprašanje žal ne more podati nihče, kdor ga, ne počne nič drugega kot enostavno ugiba.
Trenutno učinkov posledic virusa na gospodarsko rast še ne znamo oceniti, kakor tudi trajanja posledic ne. V zadnjih letih smo bili vajeni, da ob povečanju možnosti za upočasnitev rasti, na pomoč priskočijo centralne banke, tokrat pa je poleg poceni svežega denarja potrebna tudi intervencija fiskalne politike. Kitajska je bila kot kažejo podatki pri tem uspešna, saj je število novo obolelih začelo pomembno upadati, so pa to dosegli na način, da so prebivalcem mesta Wuhan prepovedali zapuščati domove. Ukrepi, ki jih je uvedla Italija in se nam morda ko prebiramo medije zdijo drastični, so za sedaj manj strogi od kitajskega primera.
V naslednjih tednih bomo kot sedaj kaže priča še dodatnim ukrepom s strani voditeljev drugih držav, možno je tudi, da bodo sprejeti ukrepi na ravni celotne Evropske Unije. Z optimizmom nas navdaja to, da je Evropska centralna banka namignila, da bo gospodarstvu pomagala z novimi ukrepi, med drugim z izrednimi ukrepi za spodbujanje kratkoročne likvidnosti, s čimer bodo podjetja iz ogroženih območij še naprej lahko neprekinjeno poslovala in financirala kratkoročne obveznosti.
Trenutno je najverjetnejši scenarij torej ta, da so pred nami dodatni omejevalni ukrepi in bomo, v kolikor bodo le-ti uspešni, lahko govorili le o kratkoročnem negativnem vplivu na gospodarsko rast in posledično finančne trge. Dnevni padci v višini 8% do 9% so gledano skozi celotno borzno zgodovino izjemno redki in bi se izkazali za utemeljene zgolj v primeru, da bi jim sledila hujša globalna recesija. Tega pa za sedaj ne gre pričakovati, bistveno bolj verjetno je, da se bo izpad rasti v prvem letošnjem četrtletju nadoknadil z višjo rastjo v naslednjem.
Kako torej ravnati ob spoznanju, da se je vrednost naše naložbe znižala?
V kolikor varčujete na dolgi rok in naloženih sredstev ne boste potrebovali še nekaj časa, je najbolje, da naložbo ohranite. Napovedovanje borznih padcev se je v preteklosti vsakič izkazalo za nemogoče, saj nihče nima kristalne krogle, s pomočjo katere bi lahko zadel prihodnost. Empirične raziskave kažejo, da so najbolj donosna obdobja na borzah tista, ki sledijo obdobjem ko so tečaji delnic v hitrem času izgubili večji del vrednosti. Za povprečnega vlagatelja, ki tečajev delnic ne more spremljati vsak dan je zato najbolj priporočljivo, da je v celotnem predvidenem obdobju varčevanja vseskozi investiran v naložbe. V zadnjih letih smo bili priča kar nekaj kratkoročnim korekcijam na borzi, ki so v kratkem času vodile v upad naložb tudi do 20%. Takrat smo se spraševali ali je bolje naložbe prodati, na koncu pa so v roku nekaj mesecev vrednosti naložb hitro pridobile kar je bilo pred tem izgubljenega.
V obdobjih, ko so donosnosti naložb negativne je, v kolikor vam okoliščine to omogočajo, priporočljivo celo dodati nekaj sredstev na obstoječo polico življenjskega zavarovanja. Z dodatnim vplačilom premije imamo zato zelo lepo možnost, da ob odboju navzgor ujamejo še dodatno rast, s čimer si povečamo možnosti za nadpovprečen donos ob koncu obdobja varčevanja.
Če se iz naložbe umaknete, obstaja visoka verjetnost, da boste zamudili odboj vrednosti navzgor ali še slabše, ga morda celo ne boste deležni. Vrednosti delnic neprestano nihajo, zato je ključnega pomena, da se držimo obdobja varčevanja, ki smo si ga v začetku zastavili. To je edini pravilni nasvet, ki ga lahko komurkoli damo.
Postopek odprodaje (odkupa) in vnovičnega nakupa (vplačila) traja vsaj 14 dni, na borzah pa se je mnogokrat zgodilo, da je vrednost naložb zrasla za recimo 10% zgolj v nekaj dneh. Dodatno so z odkupom vrednosti police povezani stroški, ki še dodatno lahko vplivajo na končno donosnost. V kolikor naredimo odkup police življenjskega zavarovanja pred potekom 10. leta trajanja zavarovanja moramo na vrednost sredstev plačati 8,5 % davka od prometa zavarovalnih poslov ter morebitne stroške odkupa in dohodnino na pozitivno osnovo od začetnega vložka. V nekaterih primerih lahko ti stroški skupno dosežejo tudi 20% vrednosti naložbenih sredstev na zavarovalni polici.
Slabše bo, dokler ne bo enkrat bolje. Najbolje kar danes lahko storimo je, da ohranimo mirno glavo in si ne ustvarjamo panike. Lahko se zgodi, da bodo tečaji na borzah še nekaj časa nestanovitni. Pri tem se spomnimo, da kar se je že zgodilo, ne moremo spremeniti. Pozitivno donosnost lahko ustvari samo čas in v kolikor se držimo osnovnega nasveta, t.j. dolgi časovni horizont, bomo tudi dejansko dosegli visoke donosnosti.