Kako otrokom privzgojiti organizacijske sposobnosti?
Vas je v šolski beležki že pričakalo obvestilo, da je vaš šolar pozabil domačo nalogo, športno opremo? Da ni pokazal pomembnega obvestila ali v roku oddal naloge?
Morda ne gre le za otroško pozabljivost in raztresenost, ampak znak, da ima otrok izzive z organizacijo oz. organizacijskimi spretnostmi.
Dobre organizacijske veščine niso samoumevne, ampak se jih moramo načrtno naučiti ter jih premišljeno vpeljati v vsakodnevno življenje. Z njimi obvladujemo in načrtujemo lastno življenje ter sprejemamo odločitve. Starši smo tisti, ki nosimo odgovornost, da otrokom z rutino sistematično privzgajamo organizacijske sposobnosti, red in disciplino, »s čimer jih opolnomočimo in spodbujamo k večji samostojnosti«. (Blaž Povše: Organizacijske veščine – kako jih razvijamo?; Jerneja in Klemen Renko: Rutina navaja otroka na red in disciplino)
Pomanjkanje organizacijskih veščin se lahko izrazi že v prvih letih šolanja, lahko pa šele kasneje, vedno pa neugodno vpliva na učno uspešnost. Otroci s slabo razvitimi organizacijskimi veščinami pogosto pozabijo domačo nalogo, pripomočke in športno opremo, njihova torba je neurejena, ne znajo organizirati prostora in časa za učenje, zamujajo v šolo, izgubljajo šolske pripomočke ... (Prav tam)
Naloga staršev je, da otrokom pomagamo razvijati številne sposobnosti, ki jih potrebujejo za doseganje ciljev. Starši moramo ustvariti funkcionalno okolje in otrokom privzgojiti, kako naj si organizirajo čas in prostor, predvsem pa jih ljubeče podpirati pri osamosvajanju, trudu ter vztrajnem delu.
Juhant opozarja, da starši, ki delajo namesto otroka, »otroka nevede oropajo za drobne zmage, ko sam naredi težko nalogo, in tudi pred nadvse koristnimi frustracijami ter ga tako osiromašijo za dragocene izkušnje, ki sledijo iz porazov«. (Marko Juhant: Vzgojno leni starši so zelo pridni starši).
Kako ustvariti funkcionalno okolje ter otroku privzgojiti organizacijske sposobnosti?
Ker iz majhnega raste veliko, boste največ storili, če boste otroku pomagali ...
... z redom in s stalnim urnikom
Juhant pravi, da otrok potrebuje stalni urnik in red, da ve, kako bo potekal dan in kaj lahko od njega pričakuje. Prepričan je, da šolski otroci dosežejo rutino že po tridesetih dneh, medtem ko redoljubnost in odgovornost gradimo postopoma že od najzgodnejšega obdobja dalje, in sicer s pospravljanjem igrač po koncu igre, s pospravljanjem čevljev, rutke, kasneje z gospodinjskimi opravili ... Pedagogi priporočajo, da naj ima vsaka igrača svoje mesto, otroku pa so lahko pri samostojnem pospravljanju v vizualno pomoč tudi sličice ali nalepke, ki ga usmerjajo. Navajanje otroka na red zahteva veliko vztrajnosti, starševskih spodbud in potrpežljivosti. (Juhant, Povše, Renko)
... z izdelavo urnika oziroma seznama nalog
Otroku pomagajte izdelati tedenski ali mesečni urnik, da bo natančno vedel, kdaj mora opraviti določeno nalogo. Urnik je lahko natisnjen na listu, s kredo napisan na tabli ... Izberite tako obliko urnika, ki vam najbolj ustreza, ter ga obesite na vidno mesto. Lahko pa zapišete zgolj seznam nalog – najpomembnejše naloge naj bodo na vrhu seznama, manj pomembne pa na dnu. Tako bo otrok glede na zahtevnost in pomembnost naloge učinkovito razporedil čas. Ob tem naj preverja tudi svoj napredek. Barvanje risbice ni enako zahtevno kot npr. učenje deklamacije ali izdelava plakata, ki sta večdnevna projekta.
... z zapisovanjem nalog v beležko
V prvih letih šolanja naj otrok uporablja beležko, v katero naj vestno zapisuje domače naloge, datume testov, obvestila, potrebščine, ki jih mora prinesti v šolo ... Tako bo krepil odgovoren odnos do dela, ko pa opravi določeno nalogo, naj to v beležki označi npr. s kljukico, z barvno piko, označevalcem ... Če je otrok vključen v podaljšano bivanje, se lahko vsakodnevno zanaša na sošolce, da ga bodo spomnili na neko nalogo, kasneje pa to ne bo več mogoče. S klicanjem drugih staršev, če bo otrok stalno pozabljal obveznosti, ne boste naredili usluge niti sebi niti otroku.
... s pripravo šolske torbe
V prvem letu šolanja pripravljajte torbo skupaj z otrokom. Pokažite mu, kako naj pripravi torbo glede na šolski urnik, opozorite ga, naj preveri, ali so vsi zvezki v torbi, pisala v peresnici, športna oprema v vrečki, vsi delovni listi v mapi, šolska obvestila podpisana, barvice in svinčniki ošiljeni ... Nekateri otroci hitro osvojijo vsakodnevno pripravljanje šolske torbe in zadostuje zgolj starševsko vprašanje »Imaš vse v torbi?«, drugi pa potrebujejo več pomoči in spodbud.
... s pripravo pisalne mize in stola
Otrok naj ima doma urejen stalen prostor za učenje in shranjevanje šolskih potrebščin. Sprva bo otrok najverjetneje delal nalogo za jedilno mizo, da bo v bližini staršev, ko bo potreboval pomoč, kasneje, ko bo že bolj samostojen, pa za pisalno mizo v svoji sobi. Ko otrok zaključi s šolskim delom, naj vedno pospravi in uredi mizo, potrebščine, pripravi peresnico ... Naloga staršev pa je, da z ljubečo vztrajnostjo opominjate na red in urejenost.
Tudi Jerneja in Klemen Renko, svetovalca in trenerja za področje celostnega pristopa pri razvoju otrok, svetujeta, da otrokom približate vsakodnevne dejavnosti in naloge na igriv način, pri tem pa opozarjata, da ne smete pozabiti na pohvalo. Njun nasvet se glasi:
|
1. Napišite dnevni načrt in ga obesite na vidno mesto. 2. Dejavnosti naj bodo jasno zapisane. Poleg dejavnosti lahko pustite prazen prostor ali okvirček za nalepko, saj se predvsem pri mlajših otrocih zelo obnese, če otrok vedno, ko dejavnost opravi, poleg nalepi nalepko. 3. Načrt prilagajajte otroku oz. njegovim trenutnim sposobnostim (zrelost, razumevanje, finomotorične spretnosti ipd.). 4. Vsak večer skupaj z njim preverite, ali je opravil vse dejavnosti oz. naloge in se pogovorite, če česa ni naredil in zakaj ne. 5. Vedno ga pohvalite, ker postaja iz dneva v dan bolj samostojen, in mu povejte, da ste veseli, ker prispeva k družinski skupnosti. |
Naj za konec ponovimo uvodno misel, da dobre organizacijske veščine niso samoumevne, ampak jih moramo starši otrokom načrtno privzgajati ter jih z redom in disciplino premišljeno vpeljati v njihovo vsakodnevno življenje. Le tako bo otrok odrastel v samostojno osebo, ki bo obvladovala in načrtovala lastno življenje ter sprejemala odločitve.
Naj bo korak v samostojnost varen
Pot v samostojnost je povezana tudi s padci, z nesrečami, še posebej takrat, ko otroci samostojno raziskujejo svet in obiskujejo najrazličnejše obšolske dejavnosti, zato ne pozabite zavarovati malih junakov. Najpogostejša poškodba mladostnikov je zlom podlakti (skoraj 15 % poškodb), s starostjo pa začnejo naraščati poškodbe sklepov in vezi (NIJZ, 2018). Nezgodno zavarovanje otrok in mladine NLB Vita Nezgoda Junior bo krilo nadomestilo za zlome, težje poškodbe, nadomestilo za fizioterapijo, nezgodno trajno invalidnost ...
Zavarovanje lahko sklenite v vseh NLB Poslovalnicah ali enostavno prek spleta.
Vir:
Blaž Povše: Organizacijske veščine – kako jih razvijamo? Dostopno na: https://www.center-motus.si/organizacijske-vescine/ (pridobljeno 11. 10. 2020)
Marko Juhant: Vzgojno leni starši so zelo pridni starši. Dostopno na: https://www.vecer.com/v-soboto/intervju-marko-juhant-vzgojno-leni-starsi-so-zelo-pridni-starsi-10179729 (pridobljeno 11. 10. 2020)
Marko Juhant: Starši, razjahajte svoje otroke! Dostopno na: https://siol.net/novice/slovenija/juhant-starsi-razjahajte-svoje-otroke-video-478005 (pridobljeno 11. 10. 2020)
Jerneja in Klemen Renko: Rutina navaja otroka na red in disciplino. Dostopno na: https://zastarse.si/vzgoja/rutina-otroka-navaja-na-red-in-disciplino/ (pridobljeno 11. 10. 2020)
Zakaj otroci ne pomagajo pri gospodinjskih opravilih in kaj lahko spremenimo. Dostopno na: https://zastarse.si/vzgoja/zakaj-otroci-ne-pomagajo-pri-domacih-opravilih-in-kaj-lahko-spremenimo/ (pridobljeno 11. 10. 2020)
