Kaj pa duševno zdravje? 5 namigov za omilitev vsakdanjega stresa
V času epidemije koronavirusa vestno skrbimo za svoje telesno zdravje. Pazimo, da se ne okužimo, uživamo veliko vitaminov in najrazličnejših prehranskih dopolnil. A vzporedno se, zaradi negotove prihodnosti, višata raven stresa in skrbi v našem življenju. Duševno zdravje je ravno tako pomembno in prav je, da poskrbimo tudi zanj ter skušamo omiliti stres v našem vsakdanjiku.
Prepoznavanje stresa
Za uspešno spoprijemanje s stresom in njegovimi posledicami je sprva najpomembneje, da ga prepoznamo. Stres je sicer povsem normalen odziv posameznika, kadar je začasno porušeno njegovo ravnovesje (telesno ali duševno) zaradi notranjih ali zunanjih vplivov. Stresorji so lahko manjši (gneča na cesti), večji (smrt v družini), zunanji (pomanjkanje časa za dokončanje delovne naloge), notranji (skrbi), negativni (prometna nesreča) ali pozitivni (rojstvo otroka). (Dernovšek 2006)
Med vsakdanje stresorje prištevamo predvsem tiste, ki jih povzročajo služba, časovne stiske in skrbi povezane z negotovo prihodnostjo. Seveda se pa ljudje s stresom soočamo drugače, saj lahko enak dogodek za nekoga pomeni pot v brezup, za drugega pa to pomeni spodbudo. Odzivanje na stres je odvisno predvsem od njegove osebnosti in izkušenj, neprijetni simptomi stresa pa se v veliki meri pri vseh odražajo na vseh štirih ravneh posameznika – na telesu, čustvih, vedenju in mislih. Dolgotrajen stres lahko vodi tudi v zmanjševanje imunske odpornosti ter prebavne in dihalne motnje ali bolezni. Da do najhujših posledic stresa ne bi prišlo, je pomembno, da hitro prepoznamo, kateri stresorji ga povzročajo in izberemo ustrezen način obvladovanja takih situacij.
Spoprijemanje s stresom
Z nekaj preprostimi koraki lahko vselej omilite vsakdanji stres in preprečite, da ne bi posledice postale prehude.
Pričakujte, načrtujte in ohranite mirno kri
Vsak dan skušajte predvideti, kateri stresorji vas lahko doletijo in se nanje pripravite. Zjutraj ob skodelici prve kave ali čaja dobro razmislite kaj vas v dnevu čaka in naredite seznam opravil. Med soočanjem z dnevnimi izzivi postavite stresorje na svoje mesto: naj težave v službi ne kvarijo vašega dneva doma in obratno. Na vse stresne situacije pa se skušajte odzvati mirno. Če se na stresno situacijo takoj odzovemo z akcijo ali s čustvenim vzburjenjem, postanemo žrtev stresa. Sproži se stresna reakcija, kar dolgoročno slabi naš imunski sistem. Če pa se odzovemo mirno, lahko ohranimo notranje ravnovesje in s tem pridobimo čas, da se zavestno odločimo, kako se bomo soočili s težavami. (Dernovšek 2006)
Sprostite se
Ob stresnih situacijah je izjemno pomembno, da prevzamete nadzor nad svojim telesom in čim prej ustavite stresno reakcijo. To lahko storite z umirjanjem dihanja in sproščanjem mišične napetosti. Stresne situacije nas navadno prisilijo v dejanja, ki bi stres ustavila ali se mu izognila, zato se raje s spostitvenimi tehnikami sprva umirite. Obstaja veliko različnih sprostitvenih tehnik, večino od njih pa lahko izvajamo tudi sami. Najučinkovitejša tehnika so dihalne vaje, predvsem dihanje s trebušno prepono. Vajo izvajamo tako, da se uležemo na hrbet, eno roko si položimo na trebuh, drugo pa na zgorji del prsnega koša. Vdihnemo skozi nos, zadržimo dih in počasi izdihnemo skozi nos in tako ponovimo petkrat. Da smo vajo izvajali pravilno, vemo, če se nam roka na trebuhu ob vdihu dvigne in ob izdihu spusti, roka na prsem košu pa ostaja na svojem mestu. (Kos Berlak 2016)
Razgibajte se
Redna telesna aktivnost odlično vpliva na naše vsesplošno počutje in nam krepi imunski sistem, obenem pa znižuje tudi raven kortizola, hormona, ki spada med t.i. »stresne hormone«. Strokovnjaki so na podlagi raziskav ugotovili, da je med telesno aktivnimi ljudmi manj depresivnih in anksioznih. Vsaj 30 minut telesne vadbe, med katero bomo povečali svoj srčni utrip in frekvenco dihanja, pripomore k zmanjšanju stresa in boljšemu počutju. (Kos Berlak 20216) Ker prihajajo toplejši dnevi, bo naše soočanje s stresom še učikovitejše, če se odpravimo na svež zrak. Izberimo lahkoten tek ali hitro hojo, med katero se bomo sprostili, odmislili težave ali morda zanje naši ustrezne rešitve.
Privoščite si bralne večere
Dobra knjiga nas zagotovo odpelje na pot v nov svet, med branjem katere pozabimo na trenutne skrbi. Raziskovalci na Univerze v Sussexu so leta 2009 opravili študijo, ki je pokazala, da že šest minut branja dnevno zmanjšuje stres za 68-odstotkov. Poleg tega branje pripomore tudi k širjenju besednega zaklada, nadgrajuje vsespošno razgledanost, izboljšuje sposobnosti pisanja, izboljšuje spomin, izboljšuje analitične sposobnosti razmišljanja in pozitivno vpliva na fokus in koncentracijo. Branje pred spanjem pa blagodejno vpliva na spanec, ki je izjemnega pomena pri soočanju s stresom. Raje kot pregledovanje družbenih omrežij zvečer, preberite vsaj nekaj strani kakšne zanimive knjige, ki vas bo odpeljala od vsakdanjih skrbi.
Poskrbite za zdravo prehrano
Pri premagovanju stresa ima velik vpliv tudi prehrana. Nutricionisti ugotavljajo, da nas vitamin C uspešno brani pred stresom in vpliva na krepitev imunskega sistema. Zato v svoj jedilnik vključite živila, ki vsebujejo veliko vitamina C. Mednje, poleg agrumov, spadajo še papaja, rdeča paprika in brokoli. Pri premagovanju stresa nam pomaga tudi magnezij, ki lajša glavobole, tesnobo in utrujenost. Velik delež magnezija vsebujejo bučna semena, špinača, blitva in črni fižol. Zjutraj pa si privoščite skodelico ovsenih kosmičev, ki vplivajo na nivo serotonina. Ta pripomore k boljšemu počutju, mirnosti in nam daje občutek zadovoljstva.
Na raven stresa pa izjemno vpliva tudi skrb za negotovo prihodnost, ki se je v zadnjem letu vsekakor še povečala.
S sklenitvijo življenjskega zavarovanja NLB Vita Odgovorna, boste posrbeli za svoje najbližje v primeru najhujšega. S to odgovorno odločitvijo boste lahko vsaj del skrbi odložili in se posvetili neprecenjivim trenutkom s svojimi najbližnjimi.
Viri:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ko_te_strese_stres.pdf
https://vizita.si/dusevnost/sedem-jedi-za-omilitev-stresa.html
https://www.brstpsihologija.si/5-najboljsih-tehnik-sproscanja/
